Dan Evropskega Mladinskega Parlamenta v Slovenj Gradcu

Na Gimnaziji Slovenj Gradec je 9. decembra potekal Dan Evropskega mladinskega parlamenta (EYP). EYP je neke vrste izobraževalna organizacija, ki združuje mlade, stare predvsem med 15 in 22 let, iz celotne Evrope, da razpravljamo o aktualni tematiki parlamentarne atmosfere. EYP je prisoten v 40 evropskih državah in vsako leto organizira več kot 600 sej po različnih evropskih mestih. Mreža EYP-ja pa v celoti organizira več kot 1500 dogodkov letno, ki vključujejo čez 35.000 udeležencev.

Kot članu EYP se mi je zdela ideja prikaza dela organizacije še v naši regiji odlična ideja, saj sem zaskrbljen glede problemov, ki pestijo ero, v kateri živimo. Živimo pa tudi v družbi, v kateri ljudje niso seznanjeni s tem, kaj se dogaja v politični sferi, in so zlahka zavedeni s strani nekaterih pristranskih medijev. Zavedam se tudi, kako pomembno je vzgajanje mladih, ki bodo v pravi meri kritični do sistema, v katerem živijo, in bodo znali sprejemati pravilne odločitve. Prav v take situacije pa te postavi EYP seja, kjer se srečaš z ljudmi, ki o neki tematiki razmišljajo povsem drugače kot ti in s tem se naučiš prepričljivega argumentiranja stvari, v katere verjameš. Zaradi tega sva se z mojim kolegom Mateuszem Wizo odločila, da to pripeljeva še k nam.

Udeleženci so se razdelili v tri odbore. V Odboru za ustavne zadeve (AFCO) so razpravljali o zdaj aktualnem evroskepticizmu, o procesu izstopanja Velike Britanije (VB) iz Evropske unije (EU), kako lahko EU prepreči, da bi se še druge evropske države odločile za podoben korak kot VB. Odbor za varnost in obrambo (SEDE) je v obzir vzel številne, vse pogostejše in ponavljajoče se teroristične napade po Evropi, ki pa jih prej, vsaj v takšni obsežnosti, praktično ni bilo. Razpravljali so o vzroku in povodu za takšno dogajanje in kakšne nadaljnje ukrepe lahko EU sprejme, da bo ohranila svoje prebivalce varne. V Odboru za industrijo, raziskave in energetiko pa so se dotaknili predvsem okoljevarstvenega vprašanja, kako lahko EU izboljša ukrepe s tega področja in katere morebitne nove lahko uvede, saj je ekoloških nevarnosti vse več, neobnovljivih virov hitro zmanjkuje, tu pa je še zloglasen izstop ZDA iz Pariškega sporazuma. Kot prebivalec srednje majhne občine v eni izmed že dokaj dobro zasidranih držav v EU pa sem do le-te nekritično naklonjen. Vpliv EU v občinah, kot je Slovenj Gradec, za nas občane ni viden, kot bi si morda želeli ljudje, ki propagirajo EU kot nekaj močnega in predvsem koristnega za našo državo in posledično tudi občino. Del tega je viden v evropskem financiranju raznih estetskih morda bolj dodatkov kot popravkov, ki pa so za nas, ki dejansko tu živimo, tu ustvarjamo in si tu praktično gradimo naše življenje, nekoliko nebistveni. EU si pač enostavno želi lepo zunanjo podobo, s čimer pa do zdrave mere ni popolnoma nič narobe. Je pa tudi res, da EU podpira številne izobraževalne projekte. Tu imamo Erasmus+, ki je močno povezan tudi z našim šolskim centrom. To pa je precej nepreizkušena tehnika zbliževanja članic. Ker k točno temu se EU nagiba, k čim bolj povezani in enotni Evropi. Smo pa končno dojeli, da je vlaganje v mlade lahko tudi koristno, in zdi se mi, da je ravno ta preskok v mentaliteti eden ključnih momentov v Evropi. In prav zato je Evropo zadel pojav, imenovan evroskepticizem. Vlaga se v stvari, v katere se prej ni, zanaša na ljudi, kateri so bili pred tem potisnjeni v kot, in daje v ospredje projekte, kateri so tvegani.

EU je bila Meka za še ne pridružene države. Obljubljena dežela, ki je dajala občutek enotnosti, miru, lojalnosti in predvsem varnosti. Na prelomu stoletja je bila varnost poglaviten razlog ob iskanju zaveznikov in EU je to več kot očitno lahko zagotavljala.23. junija 2016 pa je bilo jasno,da je šlo nekaj hudo narobe. Britanciso se z minimalno večino odločili, da izstopijo iz EU in to je bil za vse nas hud udarec. In lastnosti, ki so prej predstavljale Evropo v vsej svoji veličini, so bile pod vprašajem. Že pred Brexitom (ime za izstop VB iz EU) soobstajali skeptiki, ki so precej propagirali in izpostavljali slabe lastnosti EU. Plod Brexita pa je postalo vednov ečje število evroskeptikov. Ti niso obstajali do izstopa Velike Britanije,vendar zdaj imajo zelo dober argument za svoje nasprotovanje. In to je, če želi izstopiti država, ki je tako gospodarsko in ekonomsko močna, ki je že od nekdaj ena glavnih političnih sil v Evropi, potemtakem pa stvari ne morejo biti tako lepe in rožnate, kot so vseskozi prikazane.

Vendar večina poglavitnih razlogov za Brexit ni povezanih z varnostjo ali pa problemi o miru, marveč jih večina izvira z ekonomskega področja. So se pa ustvarile skupine, ki so evroskepticizmu dale popolnoma novo luč. Seveda obstajajo ljudje, ki podpirajo Brexit, preberejo prave razloge in se s tem strinjajo. Obstajajo pa tudi ljudje oz. skupine ljudi, ki govorijo proti EU iz čisto napačnih oz. drugačnih razlogov kot pa britanska vlada. Morda je to le sledenje nekemu namišljenemu trendu, ki ga oni vidijo v evroskepticizmu. Morda pa je to za njih le varovalo, s katerim bodo brez slabe vesti skočili iz te Evroladje, če le-ta trešči v ledeno goro. Zdi se mi, da postaja evroskepticizem prava politična smer. Ne glede na katero stran se pomaknemo na političnem kompasu, levo ali desno, na obeh polih je zaznati vedno več evroskepse. Tudi ne glede na obrate in premike na volitvah je po vsej celini zaznati evroskepso.

V članicah, kjer se krepi skrajna desnica, pa je mogoče zaznati tudi, kot pravijo nekateri, evrofobijo. Vendar se meni zdi ta oznaka vseeno nekako premočna in prehuda za stanje zdaj. Ne moremo pa zanikati, da je stara celina vse večji prostor zdrah in nestrinjanj. EU pa je zdaj dala malo vtisa, da postaja brez hrbtenice. S tem pa ciljam predvsem na zdajšnje dogajanje v Nemčiji, kjer prej dva največja rivala, Martin Schulz in Angela Merkel, ki sta svojo rivalstvo in nestrinjanje z drug drugim kazala v javnosti in to uporabljala kot svojo propagando, zdaj razmišljata o skupni koaliciji. Ob tem pa nekateri Evropejci mislijo, da EU postaja zveza, ki bo temeljila na slabem kompromisu. In ta je, da si za svoj obstoj na oblasti pripravljen opustiti stvari, katere si dolga leta zagovarjal in se zanje boril. Sistem je pač doletel laž- ji prehlad in ko se to zgodi, mu je treba dati predvsem podporo, vdanost in našo željo po ozdravitvi. Upam samo, da ta pojav ne bo prečkal reke Stiks in povzročil resne krize sistema.

Žan Logar – Head Organiser

Na spletni strani EMP Slovenije uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Več o piškotkih

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close